Berlinski zdravnik
Marcus Elieser Bloch (1723-1799) je avtor prve ihtiološke knjige
Splošni prirodopis rib (
Allgemeine Naturgeschichte der Fische), ki je vsebovala 432 čudovitih ročno pobarvanih bakrorezov rib. Na bakrorezu s kirnjico je pod ribo kaligrafsko napisan napis v nemščini "Gestochen auf Kosten von B. S. Z. in Laibach", kar pomeni " (Risba je bila) vrezana na račun B. S. Z. v Ljubljani". Strošek vrezovanja kirnjice v bakreno ploščo je potemtakem plačal Ljubljančan B. S. Z.. Nobenega dvoma ni, da je bil to slavni
baron Žiga Zois (1747-1819).
dr. Dragan BožičDr. Dragan Božič, znanstveni svetnik na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani, je v časniku
VEČER (12.12.2009)objavil za akvariste in širšo javnost senzacionalno novico o bakrorezu
morske ribe kirnjice (Anthias anthias), ki je iz Amerike prišel v Ljubljano,mesto svojega mecena barona Žiga Zoisa.
Dr. Božič mi je v pismih sporočil: "Odkril sem, da je bil najbogatejši Kranjec 18. stoletja sponzor table 315 znamenitega Blochovega dela Prirodopis inozemskih rib (Naturgeschichte der ausländischen Fische), ki prikazuje kirnjico. En primerek tega bakroreza se že nahaja v Ljubljani, drugega kupuje Narodna galerija." "Poleg table 315 s kirnjico hrani Biblioteka SAZU še dva bakroreza Blochovih rib. Vsi trije so iz zapuščine rodbine Zois. Na enem je morski kokot (
Dactylopterus volitans), na drugem pa
Ocyurus chrysurus, za katerega predlaga Tom Turk ime rumenorepi hlastač. Tablo kokota je sponzoriral malteški vitez Joseph Paul von Cobres iz Augsburga. Pred kratkim sem ugotovil, da je bil bankir in da je imel izjemno zbirko naturalij in zelo bogato knjižnico naravoslovnih del. Leta 1782 je izdal znameniti katalog te knjižnice Deliciae Cobresianae, ki je v ljubljanskih knjižnicah ohranjen v vsaj treh izvodih (verjetno Zoisovem, potem Hohenwartovem in Dežmanovem). Ni čudno, da je imel Zois prav ribo s Cobresovim »podpisom«. Moža sta se namreč dobro poznala in si dopisovala."
Če bi si kdo želel ogledati vseh 432 čudovitih bakrorezov, bo moral v kako tujo knjižnico ali pa se zadovoljiti s slikami na spletu. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je sicer pod signaturama 10611 in 10610 hranila celotno nemško izdajo Blochovega dela o ribah, vendar je zdaj vseh pet zvezkov z bakrorezi velikega formata pogrešanih. Vseh 432 Blochovih rib pa si v teh časih, ko je vsak dan več dragocenih, redkih in težko dostopnih starih publikacij digitaliziranih in prosto dostopnih na spletu, lahko ogledamo kar na svojem računalniškem ekranu, in sicer v Digitalni galeriji Newyorške javne knjižnice (New York Public Library). Ribe, ki jih hrani Biblioteka SAZU, to je kirnjico, krulca in rumenorepega hlastača, bomo našli pod imeni Anthias sacer, Trigla volitans in Sparus chrysurus.
Riba, ki je upodobljena na Blochovem bakrorezu št. 315, katerega vrezovanje je plačal baron Zois, se po slovensko imenuje kirnjica ali sredozemska zobčasta pirka. Uradno latinsko ime je
Anthias anthias. V severnem Jadranu je ni, pač pa živi v Dalmaciji. Po mnenju raziskovalca podmorskega življa
Toma
Turka nekako do črte Ist-Molat-Premuda. Kirnjica velja za eno najlepših jadranskih rib. Navadni smrtniki je v naravi ne bomo nikdar videli, ker je njeno domovanje ob strmih podvodnih stenah pod globino 30 metrov. Morda pa jo bomo kdaj lahko občudovali v kakem akvariju. Kdor bi rad o tej lepi, do 27 centimetrov dolgi ribici, ki je ne smemo zamenjevati z veliko in nič kaj lepo kirnjo, izvedel še več, naj obišče spletno stran AKVAzin, kjer je za njeno predstavitev poskrbel akvarist
Bojan Dolenc.
http://www.akvazin.com/default.cfm?kat=030110&ID=256Slika zgoraj in spodaj: Bakrorez št. 315 Blochovega dela Splošni prirodopis rib, katerega vrezovanje je plačal baron Žiga Zois iz Ljubljane, prikazuje kirnjico. Hrani Biblioteka SAZU v Ljubljani. SKENOGRAM:
Dušan Koman